Kje rastejo jurčki, če jih ni na Dolenjskem

Zadnji mesec sem prehodil desetine kilometrov gozdov, planjav po Dolenjskem, a nisem od jurčkov in lisičk našel prav ničesar. Res nič, kar težko dojamem, ker sem bil razvajen.

Junija se mi je v košaro vrgla kila jurčkov in 2 lisički. To je pa bilo letos tudi vse.

Odkar sem gobar je to leto najslabša letina, kar se tiče  jurčkov in lisičk. Ni še konec, dokler ni konec. Upanje tudi pri gobarjih umira zadnje.

• Jurčki, lisicke in dežniki, sveta trojica slovenskega gobarja
• Gobe in zelišča
• Jurčki rastejo, kot gobe po dežju

Saj tudi drugih gob ni bilo. Ni mušnic, ni žafranovih gobanov, ni turkov, ni lisičk, ni marel, ni bilo golobic. Marele in gologibice pa sem opazil danes. Kdor je ljubitelj.

Suša in vročina: Zemlja je bila presuha, zrak je bil prevroč. Jurčki potrebujejo vlago, ne pekočega sonca.

Skratka, do pred kratkim v dolenjskih gozdovih ni bilo ne duha ne sluha o gobah. Sline sem cedil le na lanske slike z mobija. Lani, ja, tudi taki kapitalci s slike so se mi metali pod roke. Okrogel kilogram je imel.

In kje potem rastejo jurški, če jih ni na Dolenjskem?

• Severna pobočja, Štajerska, Gorenjska, kjer je več vlage, manj sonca.
• Mešani gozdovi, smreka – bukev – hrast.
• Pokljuka  – višje lege, 800–1000+ m, kjer je zemlja bolj vlažna.

Pa še nekaj vzpodbudnega za nadebudne gobarje. Zadnje dni sem že opazil številne gobe. Gozd se prebuja. Če bo po dežju prišlo še kaj sonca in bo grelo cca 15–20 °C, bo konec tedna zanimiv.

Če kaj najdeš sporoči!